Skrivnostne, nedoumljive, smešne, nesmiselne, nenavadne, moreče,… Vse to in še več so sanje, naša namišljena spalna doživetja, o katerih bo tokrat tekla beseda.

Predjed: Ščepec zgodovine

Vprašanje, kaj so sanje in zakaj sploh sanjamo, je verjetno že tako staro kot samo človeštvo. Tako ni presenetljivo, da je najstarejši zapis sanj, ki so ga našli v Mezopotamiji, star že 5000 let. Sumerci pa niso bili edini, ki so se ukvarjali s vprašanjem sanj; Asirci so na primer verjeli, da so sanje nekakšna znamenja, ki napovedujejo prihodnost, medtem ko so Babilonci sanje povezovali z božanstvi in demoni. Korak naprej v samem raziskovanju sanj so naredili stari Egipčani, ki so izdelali celo prve pripomočke za razlago sanj, njihovo metodo razlaganja sanj pa so prevzele tudi druge sanjske knjige (grške, arabske, indijske). Evropski srednji vek je – tako kot na drugih področjih – tudi na področju sanj postregel s temo. Vso znanje in ugotovitve starodavnih civilizacij o sanjah in sanjaju so tako v tem času zbledeli in izginili. V 20. stoletju sta se največ s sanjami ukvarjala Sigmund Freud in Carl Gustav Jung.

Glavna jed: Splošno o sanjah

Sanje, namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov, ki se zgodi med spanjem, so skupne vsem sesalcem in celo nekaterim vrstam ptičev. Čas, ki ga zapolnjujejo sanje je pri človeku opredeljen na 90 do 120 minut na noč, medtem ko se pri živalih ta čas spreminja glede na njihovo velikost.

Sanjamo v zadnji, peti fazi spalnega cikla. Ta faza aktivnega, živahnega spanja običajno nastopi 60 do 90 minut po tem, ko zaspimo in traja 5 do 30 minut. Zanjo je značilno, da se v tem času naše oči sunkovito premikajo, dihanje postane hitro, nepravilno in plitvo, srčni utrip in krvni tlak narasteta, celotno telo je omrtvičeno, možganska aktivnost pa je primerljiva z budnostjo. Obdobje živahnega spanja, se periodično ponavlja vso noč in predstavlja 20% vsega spanja. Prav zaradi tega na noč sanjamo večkrat.

Za sanje je značilno, da pogosto odražajo intenzivna čustva, ki se navezujejo na naš odnos do drugih ljudi, dogodkov, situacij in predmetov; da so neorganizirane in nelogične, zaradi česar je njihova vsebina pogosto bizarna; da v njih izkušamo nenavadne zaznavne izkušnje (kot je občutek padanja, nezmožnost nadziranja telesnih gibov,…); da se zdi njihova nenavadna vsebina povsem samoumevna; in da si jih težko zapomnimo.

Sladica: Zanimiva dejstva o sanjah

  • V prvih petih minutah budnosti pozabimo polovico naših sanj, preostalih 40 odstotkov pozabimo v naslednjih petih minutah. Prav zaradi tega je veliko ljudi prepričanih, da ne sanjajo.
  • V naših sanjah vedno nastopajo zgolj že videni obrazi – to pomeni, da so ljudje, ki jih v sanjah ne prepoznamo v bistvu ljudje, ki smo jih v preteklosti že srečali, a se jih sploh ne spomnimo.
  • Zgolj za 12 odstotkov ljudi so značilne monokromatske sanje, medtem ko vsi ostali sanjajo v barvah. Sanjajo pa tudi slepi ljudje – tisti, ki so izgubili vid kasneje v življenju, v sanjah še vedno vidijo slike, medtem ko ostali sanjajo zvoke, vonje in dotike.
  • Ali ste vedeli, da smrčanje – težava številnih posameznikov – ni moteče zgolj za vse ostale, ki z vami delijo spalnico, temveč moti tudi vaše sanjenje – namreč, ko smrčite, ne sanjate.
  • Lucidne sanje so sanje, ki se jih zavedamo, zato lahko z zavestjo vplivamo na sam potek in razplet naših sanj.