Keopsova piramida v Gizi
Vladar Kofu (gr Keops) je vladal od leta 2551 do leta 2528 p. n. š. Njegova grobnica je imela 230 m dolge stranice in v višino se je vzpenja kar 145 m. Celotna piramida je bila oblečena v snežno bel marmor. Na vrhu pa je imela štirimetersko konico iz čistega zlata. Danes je piramida sicer nekoliko manjša zaradi erozije in naslednjih prebivalcev Kaira.
Viseči babilonski vrtovi
Vsi viri omenjajo parke, ki so prepredeni s potkami in slapovi, ki se raztezajo na mnogih terasah. Bujni vrtovi so nudli varno zavetje pred žgočim soncem, zato so ti parki vedno imeli zelo veliko obiskovalcev. Namakali so jih z vodo iz reke Evfrat, s pomočjo naprave, ki je podobna gondoli na smučiščih.
Artemidin tempelj v Efezu
Ta tempelj je visok 18 m, 127 jonskih stebrov in 141 m dolgo 73 m široko streho. Postal je daleč največja stavba v okolici. Na prepoznavnosti ni pridobil samo zaradi svoje velikosti ampak tudi zaradi izgleda in 15 m kipa v notranjosti, ki je bil iz čistega zlata. Tega kipa niso nikoli odkrili ampka je vseeno znano kako je izgledal.
Zevsov kip v Olimpiji
Ta sedeči kip je bil visok 13 m. Lesena osnova je bila prevlečena s tonami zlata, slonove kosti, marmorja ter drugih žlahtnih kovin. Velikost, realističnost in smisel za podrobnosti so sigurno navduševale vsakogar. Kip so kar nekaj stoletij vrhunsko vzdrževali, zato je bil kar nekaj časa v originalnem stanju.
Mavzolova grobnica v Halikarnasu
V življenju kralja Mavzola ni bilo prav ničesar omembe vrednega in nikoli ne bi prišel v zgodovinske knjige, če ne bi želel, da se mu zgradi velikanska grobnica. Sam je ni nikoli videl, ker so jo končali tri leta po njegovi smrti. Objekt je bil vreden ogleda. Njegov tloris je meril 40×30 metrov, v višino pa je objekt segal kar 45 m. Ampak ni bila samo velikost tista, ki je navduševala. Grobnica je bila iz bleščečega belega marmorja, imela je več kot sto kipov različnih ljudi in živali. Na vrhu pa je imela šestmeterski kip vprege za katero je stal Mavzolej sam. Grobnica je kar 16 stoletij ostala neokrnjena. Potem pa je srednjeveški potres porušil stebre in del strehe. Nekatere, kasneje najdene kipe, še danes hranijo po nekaterih muzejih.
Kolos na Rodosu
Kolos so v Antični Grčiji pravili vsem kipom v nadnaravni velikosti (kip Heliosa). Škoda pa je zelo velika, saj od Kolosa ni ostala niti ena malenkost. Najbolj verjeten opis je, da je kip stal na nogah, obraz je imel podoben Aleksandrovemu, okoli glave naj bi imel krono s sončnimi žarki in da je v roki držal bakljo. Leta 226 p. n. š. (56 let kasneje) je Rodos prizadel potres in kip se je zlomil v kolenih in padel v morje. Razpadli kip so tudi tako pustili, saj so verjeli, da če bi ga premikali, bi to razjezilo Bogove. Tako so razvaline ležale naokoli kar devet stoletij.
Aleksandrijski svetilnik
Svetilnik je bil sestavljen iz treh delov:
– kvadratnega
– osemkotnega
– okroglega
Premer svetilnika je bil večji od desetih metrov. V kupoli je bilo velikansko ogledalo iz brona. Svetilnik je zdržal zelo dolgo, kar 11 stoletij. Svoj konec je svetilnik doživel ob koncu 15. stoletja, ko so Egipčani sezidali trdnjavo iz svetilniškega kamenja, ki še danes stoji na istem mestu kot je stal svetilnik.
Leta 2007 pa so razglasili sedem novih čudes sveta:
– Veliki kitajski zid (Kitajska)
– Petra, v skalo vklesano mesto (Jordanija)
– Chicen Itza (Mehika)
– Kip Jezusa Kristusa Oderešenika (Brazilija)
– Kolosej (Italija)
– Machu Picchu (Peru)
– Tadž Mahal (Indija)