Ste se že kdaj vprašali, kakšno vlogo igra vonj v naših življenjih? Ste kdaj razmišljali o tem, katere sestavine se skrivajo v vašem najljubšem parfumu? Vas je kdaj prešinilo, čemu so nekateri vonji bolj obstojni kot drugi? Ste se kdaj čudili, zakaj isti parfum diši na vsaki osebi drugače? Tokrat smo za vas zbrali in izbrali nekaj najzanimivejših dejstev iz sveta dišav.

Voh je eden od petih osnovnih človeških čutov, s katerim zaznavamo kar petino svojega okolja. Človek je sposoben ločiti okrog 10.000 različnih vonjev, ki nas spremljajo vse od prvih trenutkov našega življenja – ko si kot novorojenčki popolnoma zapomnimo (in kasneje vedno znova tudi prepoznamo) materin vonj – do smrti. Vonji, ki so lahko bodisi naravni, bodisi umetni, nas obdajajo vsepovsod; nas opozarjajo, spominjajo, ter zbujajo emocije (v nas). Oddajamo pa jih tudi sami. Vsak človek ima svoj, individualen vonj, ki je celo bolj unikaten od njegovega prstnega odtisa, oblike ušesa ali vzorca mrežnice.

Med umetnimi vonji brez dvoma zasedajo vodilno mesto parfumi, parfumske vodice in toaletne vodice. Glede na intenzivnost vonja in obstojnost, so parfumi najmočnejši, parfumske vodice nekoliko manj, najmanj obstojne in intenzivne pa so toaletne vodice.

In kaj sploh je parfum? Parfum je zmes dišav, eteričnih olj in alkohola. V enem samem parfumu je lahko od dvesto do tristo različnih sestavin – bodisi naravnih (tako rastlinskih kot živalskih), bodisi umetnih – ki se med sabo razlikujejo po načinu in času delovanja. Vsak vonj oziroma dišava tako izhlapeva po slojih. Najprej je moč zavohati zgornje note, ki jih sestavljajo hlapne spojine, zato izginejo že v prvih desetih minutah. Za temi se pojavijo srednje ali srčne note, ki jih sestavljajo olja rastlinskih cvetov. Nekaj ur pozneje pa se pojavijo še osnovne note, ki krepijo in povezujejo vse (ostale) sestavine parfuma. Imenujemo jih fiksativi.

Parfumi se delijo v štiri velike skupine: cvetlično, lesno, orientalsko, in citrusno.
Cvetlična skupina je največja in med ljudmi najbolj priljubljena, vanjo pa spadajo parfumi, katerih osnova je vonj ene ali več različnih rož. V lesno skupino spadajo parfumi z lesnatim in aromatičnim vonjem, njihova osnovna sestavina pa so hrastovi lišaji. Ta skupina parfumov je dobila ime po parfumarju Chypre Coty-ju, ki je razvil prvi lesni vonj. Najpogostejše note, ki se pojavljajo v parfumih te skupine so note pačulija, bergamotke, sandalovine in vrtnice. Za parfume orientalske skupine so značilne dišave Bližnjega, Daljnega in Srednjega vzhoda ter Severne Afrike. Največkrat gre za mešanice raznih začimb (cimet, muškatni orešček, koriander, klinček, …), ki dišavi dodajo omamnost. Ti parfumi so običajno nekoliko močnejše narave, s sladkastim in polnim vonjem. V citrusno – zadnjo od velikih štirih – skupin, pa spadajo sveži, lahki in poletni parfumi, ki ji sestavljajo dišave agrumov: limone, mandarine, limete, grenivke in pomaranče.

[fts instagram instagram_id=perfume super_gallery=yes image_size=250px icon_size=65px space_between_photos=1px hide_date_likes_comments=no center_container=no image_stack_animation=no type=hashtag]

In čemu isti parfum diši drugače na različnih osebah? Razlog za to tiči v tem, da se zaradi tipa kože, genov, prehrane, stresa, zdravil, ki jih posameznik uživa in njegove temperature kože, vonj parfuma vedno razvije drugače. Prav zaradi tega je pomembno, da pri nakupu parfuma vedno upoštevamo in izberemo tistega, ki se najbolje zlije z našim naravnim vonjem.

Ali ste vedeli…

… da beseda “parfum” izvira iz latinske besedne zveze “per fumum” in pomeni “skozi dim”.
… da so bile dišave v starem Egiptu dragocenejše od zlata in srebra.
… da se je ena izmed prvih znanih toaletnih vod v zgodovini imenovala “kifi”, njene sestavine pa so bile: med, rozine, vino, žafran, košeničica in brinje.
… da so si v srednjem veku z namenom, da bi prekrili slabe vonjave, ki so bile posledica pomanjkljive higiene, lasulje dišavili s parfumi.
… da je britanski parlament leta 1770 sprejel zakon, ki je ženskam prepovedoval zapeljevanje moškega visokega stanu (v poroko) z uporabo dišav in drugih dodatkov.
… da sta po francoski revoluciji London in Pariz postala prestolnici parfumov.
… da za svetovno prestolnico dišav velja francoski kraj Grasse.
… da je bil eden prvih parfumov z aldehidi – take parfume so začeli izdelovati po letu 1918 – sloviti Chanel no. 5, ki ga je izdelala Gabrielle »Coco« Chanel.
… da je »nos« v parfumski industriji izraz za olfaktorično izjemno občutljivo osebo, ki lahko ob vonjanju parfuma nemudoma zazna, izolira in identificira njegove sestavine.
… da je mošus – izjemno cenjena sestavina parfumov – le izloček spolnih žlez pri mošusnih jelenih.
… da je pršilnik – ki danes predstavlja nepogrešljiv način nanašanja parfumske tekočine – v svet dišav vpeljal slovenski izumitelj Peter Florjančič.
… da “Fragrance Fundation” vsako leto podeli nagrado za najbolj kreativne in inovativne dosežke na področju parfumske industrije. Sama nagrada velja za največje mednarodno priznanje na tem področju in je primerljiva z oskarji v filmskem svetu.